Priprava vode

Dezinfekcija pitne vode s klorom

Zaradi vse večjega nekontroliranega onesnaževanja človekovega okolja je v naravi vse težje najti neoporečno vodo. Še najbolj so ranljive površinske vode, ki so v direktnem stiku z atmosfero ter pod vplivom spiranja tal. Le nekoliko manj so onesnaženju podvržene kraške vode, ki zaradi specifičnosti kraškega terena nimajo sposobnosti samoprečiščevanja. Tako je dezinfekcija večinoma nujen postopek priprave pitne vode, njen poglavitni namen pa je preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi, ki živijo in se razmnožujejo v vodi.

Način priprave in dezinfekcije pitne vode

Način priprave izberemo na podlagi značilnosti zajetja, večkratnih laboratorijskih preiskav kakovosti surove vode ter stanja ostalih elementov sistema. Poznati moramo splošna in specifična, dejanska in potencialna onesnaženja. Priprava je odvisna od stopnje čistosti vode, ki jo želimo doseči, in od vrste onesnaženja. Načinov priprave in dezinfekcije pitne vode je več, vendar se pri dezinfekciji s klorom pojavlja največ vprašanj.

Kloriranje vode je proces, v katerem se dodaja klor z namenom, da se vodo dokončno pripravi za pitje. Kloriranje vode je učinkovit ukrep za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni z mikrobiološko onesnaženo vodo.

Poleg številnih koristnih učinkov spremljajo kloriranje vode tudi nekateri manj želeni učinki. Sem sodijo nastajanje spojin, ki nastajajo zaradi reakcije klora s snovmi v vodi (npr. trihalometani), in učinki samega prostega klora na čutila ljudi. Zato je kloriranje vode potrebno razumeti kot kompromis med varovanjem zdravja pred nalezljivimi boleznimi, ki se širijo z vodo in določenimi negativnimi učinki.

Stališče Svetovne zdravstvene organizacije je, da so tveganja, ki so povezana z nastajanjem neželenih spojin pri reagiranju klora s snovmi v vodi, zanemarljiva v primerjavi s tveganji, ki nastanejo zaradi neustrezno razkužene vode.

Postopek dezinfekcije pitne vode s klorom

Kloriranje pitne vode je zelo nadzorovan postopek. Za dezinfekcijo pitne vode se največ uporabljajo dva oz. trije preparati: plinski klor, natrijev hipoklorit ter občasno klordioksid.

Plinski klor se uporablja na sistemih, kjer je poraba pitne vode večja in so na mestu dezinfekcije tudi večji pretoki. Upravljavec določi ustrezno referenčno količino plinskega klora, ki je odvisna predvsem od vodovodnega sistema in kvalitete vode na mestu priprave. Plinski klor se dozira preko avtomatskega dozirnega ventila, ki je mikroprocesorsko krmiljen, sama koncentracija rezidualnega klora pa se neprestano kontrolira preko analizatorja. Le-ta je povezan tudi s centralnim nadzorom, ki ob vsakem večjem odstopanju vklopi alarmiranje dežurne službe.

Natrijev hipoklorit se za dezinfekcijo pitne vode uporablja na manjših sistemih z manjšimi pretoki. Hipoklorit je v tekoči obliki. Glede na lastnosti sistema in kvalitete surove vode upravljavec določi količino dodane klorne raztopine, ta pa se nato dozira preko dozirne črpalke, namenjene točnemu odmerjanju raztopin.

Nadzor in kontrola dezinfekcije pitne vode s klorom

Poleg nadzora preko centralnega nadzornega sistema se minimalno dvakrat tedensko fizično preverja delovanje dozirnih in merilnih naprav ter opravi meritev koncentracije rezidualnega klora na mestu dezinfekcije s prenosnim merilcem prostega klora. O meritvah ter morebitnih korektivnih ukrepih se vodi zapis.

Pa še nekaj mitov in resnic o kloriranju vode:

Voda je bela, ker je v njej toliko klora...

Bela obarvanost pitne vode, ki jo natočimo v kozarec, ni posledica prekomerne koncentracije klora v vodi, kot zmotno misli večina porabnikov. Prisotnosti klora v vodi vizualno ne moremo zaznati. Bela obarvanost je zgolj fizikalen pojav številnih mikroskopsko majhnih zračnih mehurčkov, nastalih kot posledica raztapljanja zraka v vodi, ki je pod pritiskom. Če takšno belo vodo natočimo v čist kozarec, lahko že po nekaj trenutkih opazimo, da se voda v kozarcu počasi zbistri. Opazimo dvigovanje mehurčkov proti površini.

 

Vodo klorirajo tako, da z vedrom nalivajo klor v vodohran ...

Kot je pojasnjeno v prvem delu, je doziranje klora pri pripravi pitne vode zelo nadzorovan in kontroliran postopek. V Pravilniku o pitni vodi za klor niso določene mejne vrednosti v pitni vodi. Svetovna zdravstvena organizacija je določila vrednost koncentracije prostega klora, pri kateri še ne prihaja do škodljivih učinkov na zdravje človeka, ob predpostavki, da le-ta spije dva litra vode na dan. Ta vrednost znaša 5 mg/liter pitne vode. V povprečju so na naših vodovodnih sistemih izmerjene koncentracije prostega klora pri porabnikih v vrednostih med 0,10 in 0,30 mg/l vode.