STROG NADZOR PITNE VODE

Nadzor nad zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo pitne vode s predpisi poteka na treh ravneh:

• z notranjim nadzorom, ki ga izvaja upravljavec vodovodnega sistema,
• z državnim monitoringom pitne vode, katerega nosilec je Ministrstvo za zdravje RS
• in nadzorom Zdravstvenega inšpektorata RS.

Notranji nadzor pitne vode za nas izvaja zunanji laboratorij, to je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, oddelek Novo mesto. Nadzor izvajamo skladno z letnim načrtom, ki določa mesta vzorčenja ter pogostost in obseg preiskav za posamezno mesto.

Vsakodnevni nadzor pitne vode, ki ga izvajamo sami, skrbno prilagajamo trenutnim razmeram na posameznem vodovodnem sistemu.

VARNOST OSKRBE S PITNO VODO

Še tako skrbno načrtovanje in izvajanje nadzora pitne vode pa še ne zagotavljata zadostne varnosti obratovanja vodovodnega sistema in zaščite porabnikov pred tveganji zaradi možnih onesnaženj.

Možne nevarnosti in nevarne dogodke, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo, moramo pravočasno prepoznati. Na nekatere ne moremo vplivati, druge pa lahko z ustreznim načrtovanjem in rednim vzdrževanjem objektov in naprav v vodovodnem sistemu preprečimo, saj poznamo tveganja za nevarne dogodke in jih znamo učinkovito obvladovati.

Rezultati nadzora pitne vode ne povedo le, kakšno vodo pijemo, temveč omogočajo pregled nad delovanjem vseh faz varne oskrbe s pitno vodo od vodnih virov do porabnika.

KATERE PARAMETRE PITNE VODE NADZORUJEMO?

Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode upoštevamo določene mikrobiološke in kemijske parametre. Spremljamo tudi indikatorske parametre, katerih mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Če so njihove vrednosti povišane, preverimo vzroke in prisotnost drugih onesnaževal. Med indikatorske parametre tako spadajo nekateri mikrobiološki (npr. koliformne bakterije) pa tudi fizikalno-kemijski parametri, kot so denimo barva, električna prevodnost in vrednosti pH vode, TOC,..

Mikrobiološka preskušanja pitne vode se izvajajo v večjem obsegu od fizikalno-kemijskih, saj bi prisotnost zdravju nevarnih mikroorganizmov lahko povzročila akutna obolenja. V pitni vodi zato ne sme biti mikroorganizmov fekalnega izvora.

INŠPEKCIJSKI NADZOR

V letu 2015 so bili opravljeni 3 celodnevni inšpekcijski pregledi s strani Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije. Temeljito je bilo preverjeno delovanje in učinkovitost sistema HACCP in notranjih kontrol kvalitete pitne vode na šestih vodovodnih sistemih v našem upravljanju. Inšpekcijski nadzor ni pokazal nepravilnosti.

TRDOTA VODE

Trdota vode je naravna lastnost pitne vode. Povzročajo jo raztopljene mineralne snovi, predvsem kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati iz apnenca in dolomita ter kalcijev sulfat, ki jih voda raztaplja na poti do vodnih zajetij.

PRISOTNOST E.COLI

Escherichia Coli je bakterija, ki je vedno prisotna v človeškem in živalskem blatu ter posledično v odplakah in vodah, ki so onesnažene s fekalijami. Prisotnost v pitni vodi zanesljivo dokazuje, da je voda fekalno onesnažena.

REZULTATI NADZORA PITNE VODE

V letu 2015 je bilo v okviru notranjega monitoringa odvzetih 352 vzorcev za mikrobiološke preiskave in 103 vzorci za sanitarno-kemične preiskave. V zaključnem poročilu Nacionalnega laboratorija za leto 2015 so bili štirje manjši vodovodni sistemi označeni kot zdravstveno neustrezni:

1. Vodovodni sistem Gornja in Dolnja Briga

   Še v letu 2013 so analize vode kazale le občasno kontaminacijo vode zaradi mikrobiološke onesnaženosti, kar se je reševalo z dezinfekcijo, ki se je izkazala za ustrezno in zanesljivo.

   V začetku leta 2014 smo zaznali znatno poslabšanje kvalitete vode. V vzorcu so bile zaznane bakterije Clostridium perfringens, ki kažejo na starejše fekalno onesnaženje, so pa tudi indikator, ki kaže na možnost prisotnosti parazitov v pitni vodi. Na običajno dezinfekcijo so precej odporne. Glede na deževno in nevihtno leto se je konstantno pojavljala povečana motnost (preko 30 NTU), kar je povzročilo, da je tudi obstoječa dezinfekcija izgubila na učinkovitosti in kar nekajkrat smo v vzorcih zaznali prisotnost bakterije E.coli. V decembru 2014 je bil tako na črpališču vgrajen sistem treh filtrov, ki v zmernih vremenskih razmerah daje dobre rezultate, ob močnem deževju in nevihtah, ko motnost naraste tudi preko 60 NTU, pa ta sistem odpove.

2. Vodovodni sistem Borovec

   Pri vodovodnem sistemu Borovec ne govorimo samo o občasno zdravstveno neustrezni vodi, saj je vodni vir izredno ranljiv, temveč tudi o pomanjkanju vode že ob kratkotrajnih sušah, ustreznega nadomestnega vodnega vira pa na tem področju ni. Kot najbolj optimalna rešitev so bili narejeni načrti za povezavo naselja Borovec na vodovodni sistem Kočevska Reka. S to povezavo bo rešena vodooskrba tega področja tako glede zdravstvene ustreznosti kot količine pitne vode.

3. Vodovodni sistem Laze pri Predgradu

   Za ta sistem je značilno, da je voda izven poletne sezone na iztoku iz vodohrana ustrezna , na pipah porabnikov pa se konstantno pojavljajo koliformne bakterije (1-2 CFU/100 ml). Vzrok je predvsem v izredno majhni porabi pitne vode ‒ med letom so konstantno naseljene le tri hiše. Kljub izpiranju javnega sistema prihaja do zastajanja in postane vode v hišnih omrežjih.

4. Vodovodni sistem Žimarice

   Trenutno je to še edini vodovodni sistem v našem upravljanju, ki obratuje brez vsake priprave in dezinfekcije pitne vode. Vodni vir je zelo kvaliteten, vendar tudi ranljiv. Na omrežju se je kar nekajkrat pojavilo povišano število mikroorganizmov pa tudi manjše število koliformnih bakterij. To so sicer parametri indikatorskega značaja, ki neposredno ne predstavljajo tveganja za zdravja porabnikov, jih pa Pravilnik o pitni vodi ne dovoljuje.

S strani državnega monitoringa je bilo v letu 2015 odvzeto 54 vzorcev za redne mikrobiološke in kemijske preiskave ter opravljene 3 občasne razširjene preiskave. Pri 6 vzorcih je bilo ugotovljeno neskladje indikatorskih parametrov, kar pa ne predstavlja neposredne nevarnosti za zdravje, temveč nas le opozarja in nam daje informacijo o urejenosti celotnega vodovodnega sistema. Pri neskladnih rezultatih indikatorskih parametrov večinoma ugotavljamo, da gre za neskladja na posameznih hišnih omrežjih.